💡Pomembno je, kdo smo kot coachi! Coaching ni le proces podpore strankam – je tudi globoko delo na sebi. Kot coachi moramo raziskovati svojo prisotnost, razvijati coaching zrelost in se soočati z lastnimi vzorci. Le tako lahko odpremo prostor za resnično transformacijo drugih.
Ta teden je naša Jasna Knez, MCC, EIA MASTER, ITCA, ESIA za člane ICF Slovenia Charter Chapter izvedla demo coaching, z prikazom kompleksnosti resničnih izzivov.
Vsakič, ko poskusim nekaj novega, se mi odpre nov svet možnosti. Zato naj bosta "čudenje" in "radovednost" še naprej tista sila, ki me vodi skozi življenje.
🤔 Se kdaj sprašujete, kako pogosto se resnično zavedamo trenutka, v katerem smo? Kaj nam telo sporoča? Kako naša čustva in misli sodelujejo pri tem trenutku? Kako oz. ali sploh dihamo?
Prisotnost v trenutku in čutenje, ki iz njega izhaja, sta zame postala globoka komunikacija telesa z življenjem. Vsaka izkušnja je priložnost za globlje zavedanje. Navajeni smo bežati pred svojimi občutki, toda če se jim izognemo, jih ne moremo zares razumeti. Zato je zame ključno, da ostanem prisotna s svojimi čustvi in občutki, saj imajo dragoceno funkcijo in nosijo zame pomembne informacije.
Razvoj coacha ni zgolj stvar izkušenj ali let prakse, niti ne starosti. Gre za poglobljeno razumevanje miselnosti, potreb klientov in širšega konteksta, v katerem deluje. Zrelost coacha se ne razvija samodejno s časom, temveč je rezultat zavestnega in nenehnega prizadevanja za izboljšanje kompetenc, kapacitet in različnih stilov in globine dela.
Na nedavnem kongresu coachev in mentorjev sem izpostavila, kako lahko miselnost coachinga in mentorstva pomaga vodjem, timom in organizacijam preseči meje navidezno nemogočega. Udeležence sem izzvala z naslednjimi vprašanji:
Za vse, ki delamo z ljudmi, je nenehen osebni in profesionalni razvoj nujen. Coaching zrelost se ne meri le z obvladovanjem tehnik, ampak z razumevanjem sebe, gradnjo odnosov, ustvarjanjem uvidov in kreiranjem preskokov ter usmerjenostjo v rezultate. Prav ta globina zrelosti omogoča, da coach podpira stranke na najbolj učinkovit način.
_r.jpg)
Vstopamo v čaroben mesec maj, poln priložnosti za raziskovanje in odkrivanje. Mesec maj prinaša s seboj poseben pomen, saj poleg spomladanskih radosti obeležuje tudi Svetovni dan coachinga 6.5. To je idealen uvod v praznovanje coachinga, ki se nadaljuje s Mednarodnim tednom coachinga s strani Mednarodne coaching zveze (ICF), ter s Kongresom coachev in mentorjev, ki ga gosti EMCC Slovenija konec meseca, 30.5.2024. To obdobje bo zagotovo polno navdiha in priložnosti za učenje.
Obe organizaciji delujeta z namenom stalnega razvoja coaching stroke, postavljanja najvišjih standardov, zagotavljanja neodvisnega certificiranja ter ustvarjanja globalne mreže profesionalnih coachev.
Trema, kot ena od manifestacij strahu, se nanaša predvsem na prihodnost. Vendar pa je pomembno razumeti, da je trema tudi oblika energije v gibanju. Namesto da bi se ji upirali, jo je treba dojeti kot naravni del izkušnje, ki nas spodbudi k boljši pripravi na situacijo.
➡️ Dragi coachi, ste vedeli, da coaching supervizija šteje kot CPD pri EMCC Global in prinaša “core competencies” CCE točke pri obnavljanju vaših individualnih akreditacij (ACC, PCC in MCC) pri ICF?
Jasna Knez, MCC, EIA SENIOR, ITCA, ESIA, je v začetku oktobra za ICF Turčija predstavila coaching supervizijo ICF coachem.
Ko smo resnično prisotni, se zgodi fenomen.
👉 Fenomen je tisto, kar doživimo kot svojo izkušnjo.
👉 Zavedanje, kako in kaj coachi slišimo v sistemu samega procesa, določa uspešnost coachinga.
👉 Razumevanje, da vprašanje izhaja iz povedanega in iz osebe, ki sedi pred nami, pa določa globino procesa.
❗️Koliko in kako dobro poznamo svoje nezavedne predsodke, prepričanja in notranje dialoge, ki oblikujejo, kaj v resnici slišimo, opazimo, razumemo in kako vprašamo? To je ključni del učenja coaching kompetenc.
Ali pogosto doživite, da vas nekdo resnično in iskreno posluša, doma ali v službi?
Večina ljudi bi na to vprašanje odgovorila z "ne". V današnjem svetu, prepolnem distrakcij in hrupa, je iskreno poslušanje postalo redkost. Pogosto se pogovarjamo drug z drugim, a večino časa poslušamo le površinsko – besede, mnenja in ideje, ki jih izmenjujemo, ocenjujemo skozi prizmo, kako vplivajo na nas. Delimo svoje izkušnje, čustva, včasih celo zelo osebne misli, a resnično prisotnost in pozornost pri poslušanju težko dosežemo.
