Ko rečem, da sem coach
Grozno mi je, ko se zalotim, da mi je kar nerodno reči, da sem coach. Pa to sem. Profesionalna coachinja – z leti izkušenj, mednarodnimi akreditacijami in še pomembneje: z zavedanjem, kako močna, a hkrati zahtevna metoda je coaching.
In ja, coaching deluje. A samo, ko so za to ustvarjeni pogoji:
Ampak v resnici... coaching sploh ni tako "seksi", kot pogosto zasledim v oglasih. Ni vedno navdušujoč. Ni motivacijski govor. Ni čudežno razsvetljenje. Je proces. Pot. In pogosto zelo neprijetno zrcalo. Vsaj, če ga izvajamo z resnostjo in v skladu s stroko.
In – naj rečem kar naravnost – vsak ni primeren, da postane coach. Ker nima kapacitete. Ne čustvene. Ne etične. Ne strokovne. Evo, pa sem povedala. Na glas.
Ker opažam, da se pogosto – ali kar prepogosto – zamenjuje razumevanje metod za razvoj posameznikov in timov. Coachingi, mentorstva, treningi, fasilitacija, delavnice, terapija... vse skupaj mešamo v isti lonec in temu rečemo “coaching”. Številni ga zamenjujejo s trenerstvom, svetovanjem ali mentorstvom. Pa čeprav so bistveno različni po namenih, pristopih, odgovornostih in pričakovanih rezultatih.
Ja, včasih coach uporablja elemente poglobljenega pogovora tudi kot mentor ali trener. A to še ne pomeni, da je vsak mentorski pogovor coaching. Ali da vsak trening, ki ima vprašanja, postane coaching. Če nismo pozorni na razliko, uničujemo vrednost vsake metode.
In tu pride do največje škode:
Naročnik ne ve, kaj dobiva. In posledično ne more vedeti, zakaj ni delovalo.
Ko slišim, da »coaching ne deluje«, se vprašam:
Če je odgovor na vsa ta vprašanja »ne«, potem je zelo verjetno, da ni šlo za coaching – ali pa je šlo za izpeljanko brez globine, metode in varnosti. In potem trpi metoda. Trpi ugled. Trpi zaupanje.
ZAKAJ TO PIŠEM?
Ker verjamem, da moramo o tem govoriti – strokovno in odgovorno.
Da morajo naročniki razumeti razliko. Da morajo coach-i poznati meje svojega delovanja. Da se spoštujemo med sabo – kot stroka. Da rečem na glas, kar prevečkrat ostane tiho.
V nadaljevanju vas vabim, da podrobneje raziščete ključne razlike med pristopi: coaching, trening, facilitacija, mentorstvo, teambuilding, timski coaching in terapija. Le z razumevanjem teh razlik lahko kot naročniki izberemo pravi pristop za prave cilje – in omogočimo, da metode resnično delujejo.
Ko organizacije ali posamezniki iščejo podporo za razvoj, se pogosto srečajo s pojmi, kot so coaching, trening, facilitacija, mentorstvo, teambuilding, timski coaching ali celo terapija. Čeprav se na prvi pogled zdijo podobni, ima vsak od teh pristopov svojo vlogo, metodo in namen. Prava izbira pristopa je ključna za učinkovitost in trajen učinek.
Opažam pa, da se pogosto – ali kar prepogosto – zamenjuje razumevanje metod za razvoj potencialov posameznikov in timov. Čeprav ima lahko izvajalec vsa ta znanja in izkušnje, je ključno, da uporabnik razume, kateri pristop dejansko prejema.
Coaching ni trening – in kot tak ne bi smel biti niti predstavljen niti razumljen kot izobraževanje. Povsem nekaj drugega je, če uporabljamo elemente coaching pristopa (npr. vprašanja, strukturiranje pogovora) v drugih metodologijah. Tudi izvajalci bi morali jasno poznati razlike, če svoje delo predstavljajo kot eno izmed teh oblik podpore. Zaradi nejasnosti na trgu pogosto pride do napačnih pričakovanj ali celo slabih izkušenj. Nek pristop, ki sicer deluje, lahko v napačnem kontekstu ali brez pripravljenosti uporabnika, ne prinese rezultatov. Ta zapis naj vam pomaga razumeti razlike, da boste lažje prepoznali, kaj v določenem trenutku resnično potrebujete – zase, za svoj tim ali za svojo organizacijo.
1. Coaching (osebni ali individualni coaching)
Kaj je: Strukturiran, ciljno usmerjen pogovor med coachem in posameznikom. Coach ne daje nasvetov, temveč s pomočjo vprašanj, poslušanja in refleksije ter razumevanja spodbuja klienta k uvidom in odločitvam. Izzove. Podpira razvoj razmišljanja, čustvene zrelosti in odločanja klienta.
Primer: Vodja se sooča z izzivom, kako voditi svojo ekipo skozi spremembe. Coach mu pomaga raziskati lasten slog vodenja, vire notranje moči in izzive pri vodenju tima, čustvene odzive in možne pristope, ki bi bili najbolj učinkoviti.
Coaching je primeren za ljudi, ki:
Ni pa coaching za vsakogar. Če iščete hitre odgovore, navodila, metode za upravljanje drugih ali instant motivacijo – obstajajo drugi, bolj primerni pristopi. Coaching ni metoda za popravljanje. Je prostor za zorenje. Ni prostor za tolažbo. Je prostor za pogum.
2. Trening (izobraževanje, usposabljanje)
Kaj je: Strukturiran proces prenosa znanja ali veščin, ki ga vodi strokovnjak ali trener. Temelji na vnaprej določenih vsebinah, ciljih in vajah in pogosto vključuje predavanja, vaje, simulacije.
Primer: Ekipa vodij se udeleži treninga komunikacijskih veščin, kjer se naučijo modelov za podajanje povratne informacije.
3. Facilitacija (vodenje skupinskega procesa)
Kaj je: Nevtralna podpora skupini pri skupinskem procesu (npr. strateškem načrtovanju, reševanju problema). Facilitator ne vpliva na vsebino, temveč skrbi za proces, vključevanje vseh in strukturiran dialog. Njegov cilj ni vsebina, temveč učinkovita dinamika sodelovanja, odločanja in ustvarjalnosti.
Primer: Ekipa različnih oddelkov potrebuje usklajevanje glede uvedbe novega sistema. Facilitator vodi delavnico, v kateri člani izrazijo skrbi, potrebe in poiščejo skupna izhodišča.
4. Teambuilding (krepitev timskih odnosov)
Kaj je: Skupinske aktivnosti za gradnjo zaupanja, povezanosti in medsebojnega razumevanja. Lahko vključujejo igre, izzive ali skupinsko refleksijo.
Primer: Novo oblikovana ekipa preživi dan v naravi, kjer skozi različne naloge in izzive gradi zaupanje in sodelovanje.
5. Timski coaching
Kaj je: Proces, v katerem coach dela s celotnim timom z namenom, da izboljša delovanje tima kot celote. Vključuje refleksijo timske dinamike, odnosov, skupnih ciljev in odgovornosti. Coach opazuje, usmerja, postavlja vprašanja in ustvarja prostor za učenje znotraj sistema.
Primer: Vodstveni tim ima težave s sodelovanjem in jasno komunikacijo. Timski coach vodi serijo srečanj, kjer ekipa razišče vzorce vedenja, spodbuja refleksijo in gradi skupno zavest o tem, kaj jih ovira in kako naprej, da vzpostavijo nove načine sodelovanja.
6. Mentorstvo
Kaj je: Odnos med mentorjem in mentorirancem, kjer mentor (običajno bolj izkušen na določenem področju) nudi usmeritve, nasvete in deli osebne izkušnje. Fokus je na prenosu znanja in modrosti.
Primer: Mlada vodja prevzame svojo prvo vodstveno vlogo in sodeluje z izkušeno direktorico, ki ji pomaga razumeti kontekst odločanja, dinamiko vodenja in dileme, ki jih sama prepoznava iz prakse.
7. Terapija ali psihološko svetovanje
Kaj je: Proces zdravljenja psiholoških težav, ki ga vodi usposobljen terapevt ali psiholog. Poudarek je na preteklosti, čustveni obremenjenosti, travmah ali duševnih motnjah.
Primer: Posameznik, ki doživlja tesnobo ali izgorelost, obišče terapevta, s katerim raziskuje vzroke in razvija strategije okrevanja.
Ključne razlike na kratko
Pristop |
Fokus |
Vloga izvajalca |
Namen |
Coaching |
Potencial in cilji posameznika |
Coach kot procesni sopotnik |
Razvoj in samouresničitev |
Trening |
Znanje in veščine |
Trener kot strokovnjak |
Učenje in prenos znanja |
Facilitacija |
Skupinski proces |
Facilitator kot nevtralni vodja |
Strukturiranje dialoga in skupno odločanje |
Teambuilding |
Odnosi in timski duh |
Moderator aktivnosti |
Povezovanje in zaupanje |
Timski coaching |
Timska dinamika in uspešnost |
Coach kot skupinski sopotnik |
Refleksija in rast tima kot sistema |
Mentorstvo |
Prenos izkušenj in znanja |
Mentor kot svetovalec |
Podpora pri osebni/profesionalni rasti |
Terapija/svetovanje |
Čustveno zdravje |
Terapevt kot strokovnjak |
Zdravljenje, predelava in psihološka podpora |
Kaj to pomeni za vas?
Če potrebujete pomoč pri izbiri pravega pristopa za vašo ekipo ali organizacijo, se z veseljem pogovorim z vami. Skupaj lahko izberemo pot, ki bo podprla vaše cilje, ljudi in kulturo v organizaciji.
JASNA KNEZ, MCC, EIA MASTER, ITCA in ESIA
Coach & team coach & mentor & supervisor & coach trainer & assesor