Umetnost poslušanja

Čeprav mislimo, da znamo poslušati oz. sami sebe ocenimo za dobre poslušalce, je resnica večinoma precej drugačna. Poslušamo že, a vprašanje je, kaj sploh slišimo?

Že nazadnje smo pisali o izsledkih raziskave Ebbinghausa. Hermann Ebbinghaus, nemški psiholog, je prvi eksperimentalno raziskoval, koliko ljudje pozabimo in koliko si zapomnimo in je avtor krivulje pozabljanja.

V svoji raziskavi je ugotovil, da ljudje:

• v prvih 20 minutah pozabimo cca 42% slišanega,
• v 1 uri pozabimo cca 56% slišanega,
• v 24 urah pozabimo cca 66% slišanega,
• v 30 dneh pozabimo cca 79% slišanega.

Zaradi slabega poslušanja pa:

• Škodimo predvsem sami sebi in medsebojnim odnosom.
• Prehitro delamo zaključke oz. predvidevamo, da vemo, kaj nam oseba želi povedati. Te naše ljube predpostavke! Ubijalke učinkovite komunikacije.
• Dajemo nasvete, brez da bi v celoti slišali povedano, ali da bi bili pozvani k temu.
• Smo tudi slabši pogajalci, prodajalci, svetovalci, vodje …
• Nepravilno vzpostavimo odnos z drugo osebo, oz. ga v resnici sploh ne vzpostavimo.
• Ne rešimo problema na najboljši možni način.
• Prihaja do nerazumevanja in s tem spodbujamo konfliktne situacije.  

Pravo poslušanje zato zahteva širše razumevanje in sprejemanje.

Zahteva razvito čustveno inteligenco in tudi dobršno mero odraslosti. Pomeni namreč, da dovolimo,  da sogovornik govori, mi pa ga vmes ne prekinjamo in presojamo njegovih čustev ali stališč. Niti se ne zapletamo v lastno interpretacijo čeprav je naš notranji dialog tako močan.

Napaka, ki se nam pogosto dogaja, je namreč, da med poslušanjem vse prehitro zaidemo v svoje notranje dialoge, kjer iščemo strategije reševanja problema ali iskanja možnih odgovorov ter argumentov in ob tem nehamo poslušati. Kako le bi, če se zapletemo v svoj miselni proces? Se identificiramo z njim. 

Se najdete v tem? Vsi bi namreč radi zase rekli, da smo izjemni v poslušanju. A včasih je resnica daleč od naših želja. Zato prej kot bomo "šokirani" sami nad sabo, nad svojim poslušanjem drugih, prej bomo lahko napredovali. Zavedanje je vedno prvi korak.

Zato naj vaše poslušanje vsebuje empatijo, sposobnost vživljanja v sogovorca, postaviti se v čevlje drugega. Poslušati je namreč potrebno z ušesi, z možgani, s srcem. Če bomo znali samo sprejeti povedano, brez osebnega dodatka, bo naše poslušanje takoj na višji ravni.

Predlagamo, da sledite spodnjim napotkom:

• Pokažite pristen interes za drugega in bodite prisotni. To pomeni, da osredotočite svojo energijo na poslušanje. 

• Zmanjšajte distrakcije - motnje, da se lahko osredotočite na poslušanje.

• Bodite potrpežljivi in ​​ne prekinjajte tistega, ki govori. Niste vi center sveta. Naj govorec dokonča, kar ima za povedati.

• Osredotočite se na sogovorčeve ideje, tako da pozornost posvetite ne le tistemu, kar pravi, temveč tudi tistemu, kar ni povedal, pa ste z globalnim poslušanjem zaznali. 

• Opazujte.

• Spodbujate govorca, podajte mu jasno povratno informacijo, ki kaže, da res poslušate in slišite.

• Preverjajte razumevanje in povzemajte, da boste zgradili jasno razumevanje tega, kar se resnično govori.

• Izogibajte se sodbam in ocenjevanju – lastnim osebnim interpretacijam.

• Predvsem pa si želite razumeti. To bo povečalo vašo sposobnost slišanja.

• Na slišano pa se tudi odzovite – reflektirajte in na koncu zaključite s povzetkom.

Ti koraki bodo zagotovo pripomogli k vzpostavitvi optimalnega okolja, da se bo vaš sogovorec počutil slišanega, sprejetega in spoštovanega. Nenazadnje tega, po čemer vsi na nek način hrepenimo. In če si vi sami želite tega, je prav, da tudi sami naredite svoj prvi korak na poti k izboljšanju vaših spretnosti poslušanja.

Poslušajte, da boste slišali in razumeli.

Jasna Knez

April